20. februarja sem odpotoval v Maroko, kjer sem se udeležil organiziranega potovanja. Potovali smo preko Italijanskih letališč. V tistem času se je o koronavirusu v Italiji šele začelo govoriti. Drugje v Evropi in tudi v Maroku koronavirusa še ni bilo. Naše potovanje je potekalo super. V drugem delu našega potovanja pa smo na telefonih vse pogosteje brali o vse strožjih ukrepih v Italiji zaradi koronavirusa. Ob skupinskih večerjah so bili nekateri že zaskrbljeni kako bo z vrnitvijo domov v primeru, da v Italiji zaprejo letališča. Tekom našega potovanja po jugu Maroka, smo si sobe delili, tako da sta bila v eni sobi dva udeleženca. Pred koncem našega potovanja, sem se sam odpravil v Marakeš, kjer sem ostal še nadaljnih 6 dni, preostala skupina pa se je preko letališča v Benetkah vrnila v Slovenijo.

Pot v Marakeš sem opravil z avtobusom ki je trajala 13 ur.  Na avtobusu me je ves čas zalo zeblo, saj je bila klima nastavljena na zelo hladno. Naslednje jutro sem se v hotelski sobi zbudil z velikim glavobolom, slabim počutjem in morda tudi vročino, a termometra da bi to preveril nisem imel. Vse skupaj sem pripisoval klimi na avtobusu, zato sem vzel tableto za glavo in malo počival. Po nekaj urah je bilo vse uredu, zato sem se odpravil v mesto, da sem pričel s svojim delom, snemanjem Marakeša za svoj Youtube popotniški kanal. Zvečer sem bil zelo utrujen, vendar temu nisem pripisoval posebnega razloga, saj je bilo celotno potovanje, ki je trajalo že več kot teden, zelo naporno. Naslednje jutro sem se zbudil brez glavobola, le rahlo utrujen. Tako je bilo tudi naslednje dni, brez težav, brez bolečin, brez kašlja, brez smrkanja le rahla utrujenost. Tako sem brez večjih težav vsak dan hodil po Marakešu in snemal gradiva za svoj Youtube, pojavil se je le občutek zelo blagega prehlada, brez kašlja ali smrkanja, le glas je zvenel rahlo prehlajen. Zadnji dan v Marakešu sem mrzlično iskal in na koncu tudi našel razkužilo za roke, da sem ga imel pri sebi na letališču, saj je v tem času koronavirus postal zelo resna grožnja v Italiji. 

4. marca sem odletel iz Marakeša na letališče Marco Polo v Benetke. Ves čas na letališčih sem bil zelo previden, ves čas sem si temeljito umival roke in jih razkuževal. Ob prihodu na letališče Marko Polo so mi izmerili temperaturo in ker je nisem imel, so me spustili naprej. Letališče je bilo kot izumrlo, sam pa sem moral počakati še 3 ure na prihod GoOpti kombija. Bil sem izjemno previden, ves čas sem pazil da se čim manj dotikam česarkoli. Okrog 21:30 ure sem končno prišel domov. Na vratih me je pričakala žena, ki pa se me ni hotela dotakniti, saj so 5 minut pred mojih prihodom domov objavili, da imamo v Sloveniji prvega okuženega s koronavirusom, ki je prišel iz Maroka. Iz previdnosti se tako žene in najine 3 mesečne punčke nisem dotikal. Žena je nemudoma pričela klicati javno objavljene številke za informacije o koronavirusu, da bi preverila identiteto prvo okuženega, vendar so bile linije ves čas zasedene. Odpravili smo se spat. Ob 3h zjutraj je žena vstala, da je nahranila hčerko. Ponovno je poiskusila poklicati, tokrat je dobila povezavo in izvedela, da je prvo okuženi človek s katerim sem si delil sobo v Maroku. Naslednji dan so tako opravili test, ki se je izkazal za pozitivnega. Postal sem t.i. tretje okuženi. Sprejeli so me na Infekcijsko kliniko v Ljubljani, kjer sem preživel naslednjih 5 dni. Ves čas so mi merili vitalne znake, temperaturo, jemali kri, urin, blato, brise iz nosu in žrela. Ves čas sem se počutil dobro, nikoli nisem imel vročine tudi ostali izvidi so bili dobri, le virus je bil potrjeno prisoten, prav tako pa je moj glas še vedno zvenel rahlo prehlajen. Ker se je iz dneva v dan pričelo povečevati število obolelih za koronavirusom, so me v ponedeljek popoldan 9. marca zaradi dobrega počutja in zdravja tako odupstili iz bolnišnice in me napotili v domačo samoizolacijo.

V četrtek 12. marca sem šel ponovno na Infekcijsko kliniko, kjer so mi vzeli še zadnje vzorce. Žal teh rezultatov do danes, 18. marca še ni saj je zaradi pandemije prišlo do preobremenitve pristojnih laboratorijev, ki sedaj analizirajo bolj nujne primere. Ker rezultatov mojih vzorcev še ni, zdravniki ostajajo previdni in tako po zadnjih navodilih zdravnikov ostajam v domači samoizloaciji do 23. marca. Takrat bo namreč minilo 14 dni od odpusta iz bolnišnice, 19. dni od sprejema v bolnišnico in 24 dni od glavobola in slabega počutja v Marakešu, ki velja za pričetek bolezni. Počutim pa se povsem zdrav in tudi tistega občutka blagega prehlada že nekaj dni ni več.

Vsem želim veliko zdravja in srečno,

Rok, YouTube kanal: Rok Goes Around

**Objava je možna zaradi odobritve avtorja**

Preberite si še ostale zgodbe

Pričevanj iz prve roke skoraj ni. Razumljivo. Strah pred stigmo, obsojanjem, očitanjem, so najpogostejši vzroki, da prizadeti ostajajo tiho, da prebolevajo svoje stanje v tišini za domačimi štirimi zidovi...

Sem 59-letni podjetnik iz Ljubljane in pred kratkim sem prebolel okužbo z virusom SARS-CoV-2. Najverjetneje sem se okužil 29. februarja, ko smo bili skupaj s prijatelji na večerji. Nihče ni kazal znakov bolezni.

V zdravstvenih domovih so na vhodih pripravili preventivne točke, na katerih vas povprašajo o stanju, vročini. Podzavestno odvrnem "nimam vročine, bolijo pa me poškodovana rebra", vpričo njih razkužim roke in me spustijo dalje…

© 2020 CNJ digital agency Vse pravice pridržane.
Informacije na strani povzete iz virov NIJZ, WHO, Johns Hopkins University, Worldmeter, Gov.si. Za točnost podatkov ne odgovarjamo.