V tej rubriki objavljamo zgodbe ljudi, ki so izkusili bitko s koronavirusom iz prve roke. Radi bi odprli oči ljudem, da korona je tukaj pri nas in da situacijo moramo začeti jemati resno.
Pričevanj iz prve roke skoraj ni. Razumljivo. Strah pred stigmo, obsojanjem, očitanjem, so najpogostejši vzroki, da prizadeti ostajajo tiho, da prebolevajo svoje stanje v tišini za domačimi štirimi zidovi...
Sem 59-letni podjetnik iz Ljubljane in pred kratkim sem prebolel okužbo z virusom SARS-CoV-2. Najverjetneje sem se okužil 29. februarja, ko smo bili skupaj s prijatelji na večerji. Nihče ni kazal znakov bolezni.
V zdravstvenih domovih so na vhodih pripravili preventivne točke, na katerih vas povprašajo o stanju, vročini. Podzavestno odvrnem "nimam vročine, bolijo pa me poškodovana rebra", vpričo njih razkužim roke in me spustijo dalje…
Okrog 21:30 ure sem končno prišel domov. Na vratih me je pričakala žena, ki pa se me ni hotela dotakniti, saj so 5 minut pred mojih prihodom domov objavili, da imamo v Sloveniji prvega okuženega s koronavirusom, ki je prišel iz Maroka...
Vsi si včasih želimo, da bi se vikend raztegnil za cel teden, da ne bi bilo šole, faksa, službe... A ko se to zgodi pod prisilo ni tako zelo prijetno. Moji prvi znaki so se pojavili v četrtek zjutraj. Suho grlo, kašelj, glavobol…
© 2022 Vse pravice pridržane.
Informacije na strani so povzete iz virov NIJZ, WHO, Johns Hopkins University, Worldmeter, Gov.si. Za točnost podatkov ne odgovarjamo.
Stran izdelala digitalna agencija CNJ digital.